Rio Grande – Porvenir ( Punta Arenas ) 259km

Pred mano je bil najdaljši odsek brez kakršnega koli mesta oziroma trgovine na poti in sicer približno 230km. Ker še nisem nikoli bil v takšni situaciji, niti nisem vedel kakšno zalogo hrane potrebujem. Po treh dneh hoje sem prispel do meje z Čilom. Prenočil sem na argentinski strani, kjer so mi prijazni policisti ponudili spanje v topli sobici, za povrh pa še tuš, v tistem trenutku je bilo to vse kar sem si želel. Med tem, ko sem  užival v luksuzu, se je pojavil se kolesar Steve iz Švice. Njega za razliko od mene, loči od cilja še slabih 500km.

Vse kar sem potreboval v tistem trenutku. 😊
Vse kar sem potreboval v tistem trenutku. 😊

 

 

 

 

Po dolgih dneh brez pogovora, sam bil prav vesel družbe.

Steve 🙂

Naslednji dan pa se ni začel najbolje. Naprej so mi na čilenski strani vzeli nekaj hrane, ker ni dovoljeno vsega vnašati v državo, kot pa da to ne bi bilo dovolj, je pa asfalt zamenjal makadam in to v zelo slabem stanju.

Vzporedno ob “cesti” po kateri sem hodil pa gradijo novo, tako da sem naslednji dan imel vsaj 30km nove ceste za sebe, ker še ni odprta za avtomobile.

Veter,..
Vsako zaveterje sem izkoristil, da sem lahko postavil šotor.

Zadnjih 100km do Porvenirja pa je bilo veliko težjih kot pa sem planiral, poleg slabe ceste, je pričel pihat še zelo močan veter, porabil sem več energije, kar je posledično pomenilo, da sem tudi več jedel, zato mi je začelo primanjkovati hrane. Najbližja trgovina pa je bila še vedno dva dni hoje proč. Potem pa se kar naenkrat pred mano ustavi bel terenski avtomobil, možakar spusti okno in mi v roke poda, vrečko ki je vsebovala, dva ogromna sendviča, dva soka in pa jabolko.🙏

 

Mislim da v življenju ne bom pozabil tistega trenutka. Z solznimi očmi sem se mu zahvalil in priznam, da takoj ko se je odpeljal sem sedel na travo ob cesti in pojedel sendvič. Preostale stvari pa sem si pazljivo razporedil za naslednje dni. Iz vsega tega sem se tudi naučil, da je bolje imeti preveč hrane, kot pa premalo. V naslednjih dneh sem znova bil deležen dobrote tukajšnjih ljudi. Ker mi je zmanjkovalo vode, sem se ustavil na bližnji kmetiji in jih poprosil, če mi lahko napolnijo plastenko. Gospodar je odšel v hišo, pet minut za tem pa so se odprla vrata izza katerih je pogledala stara ženička in mi z gesto pokazala  naj vstopim. Posedla me je za mizo in že čez nekaj minut je bil pred mano krožnik juhe.

Prav ne morem verjet, da sem deležen tolikšne dobrote. Moja pot se je šele začela, pa sem že doživel toliko lepih trenutkov, komaj čakam na vsa doživetja, ki sledijo. Po osmih dneh in 232-ih kilometrih sem prispel v Porvenir, od koder sem naslednji dan z trajektom odplul na drugo stran Čila v Punta Arenas. S pomočjo spletne strani www.warmshowers.com ( več o tej strani v enem izmed naslednjih blogov ) sem našel brezplačno prenočišče v Punta Arenas. Alejandra in njena sostanovalka Berni sta mi na široko odprli vrata svojega doma.

Alejndra, Berni in moja malenkost. 😜
Happy, happy me 👏👏

Poleg postelje sem dobil še tuš, kosilo, večerjo, pa še dobro družbo. Alejandra je ena izmed redkih tukaj, ki dejansko pozna Slovenijo in jo je že tudi obiskala. Naslednja dva dneva pa sem posvetil samo lenarjenju in sprehanju po mestu.

Ferdinand Magellan

 

 

Views All Time
649
Views Today
1

mr.oliwer@gmail.com
SI56 0510 0703 5896 137

Sorodne objave

Vnesite iskalni pojem zgoraj in pritisnite ENTER za iskanje. Pritisnite ESC za preklic.

Nazaj na vrh