Puerto Natales-El Calafate 275km

14/11/2018 42km

Hja, po šestih dneh “pavze” je bilo treba spet na pot. No, vmes sem šel še na 3-dnevni treking v nacionalni park Torres del Paine, ampak teh km ne bom prištel k skupnim. 😉

Meni najljubša fotografija.
Meni najljubša fotografija.

 

Ponovno sem se srečal z Alejandro in Berni, ki sta me povabili na večerjo. ☺️

V glavem sem že res komaj čakal, da grem naprej. Vreme se je spreminjalo iz ure v uro. Naprej sonce, potem malo toče, zatem zopet sonce, pa dež,…sploh nisem vedel kako naj bom oblečen, da bo prav. Kljub temu je bil super dan, na cesti je bilo zelo malo prometa, pa tudi narava okoli mene je bila bolj živih barv.

Brez večjih težav sem prehodil 42 kilometrov. Na levi strani sem zagledal počivališče, tam pa neke vrste balkone z nadstreškom, takoj sem vedel, da bo to to.

Istočasno pa je bil tam parkiran črn terenski avto in že navzen je bilo videt, da nekdo potuje z njim. In res, bil je starejši par iz Nemčije, na stara leta sta se odločila, da bosta malo potovala po Južni Ameriki. Prav prijetno je bilo poklepetati z njima, saj sta bila zelo dobre volje in na prvi vtis zelo pozitivni osebi. Preden sta se odpravila naprej proti Puerto Natales-u, pa sta mi še podarila ogromno steklenico piva, za dodatek k večerji. 😉 In tu se je končal današnji dan.

 

15/11/2018 18km

Kar je na prvi pogled izgledalo dobro zatočišče pred vetrom, se je čez noč izkazalo za slabo odločitev,..

Veter je povzročal takšen hrup, da sem uspel spati le kakšnih pet ur. Ne glede na vse, sem se dokaj zgodaj odpravil na pot. Pred mano je bil kratek dan, kar se tiče hoje. Zadal sem si samo 18km. Ustavil sem se v vasici z imenom Cerro Castillo, ki stoji tik pred mejo z Argentino. Šotor sem si postavil na vrtu ene zelo prijazne gospe. Tam pa nisem bil edini. Družbo mi je še delal par iz Kanade, ki kolesari proti Kolumbiji in pa dva para iz Švice, ki potujeta z avtomobili po Južni Ameriki. Preostanek dneva smo v varnem zavetju pred vetrom preživeli v hiši in se kratkočasili z zgodbicami s poti.

16/11/2018 42km

Glede na to, da sem z hojo pričel šele nekaj pred dvanajsto, nisem pričakoval, da bom na koncu nabral toliko kilometrov. Nekaj časa sem  “izgubil” še med prečkanjem meje nazaj v Argentino. Bolj kot je vse šlo gladko, razen to, da ko sem prišel nazaj ven iz obmejne pisarne, mojega vozička ni bilo nikjer. Oziroma je bil ja, 20 metrov proč. Zaradi vetra se je odpeljal po parkirišču navzdol, kjer ga je ustavil parkiran avtomobil. K sreči ni bilo nobene škode na avtomobilu, ker to ne bi bil ravno dober začetek dneva. Takoj, ko sem prečkal mejo sem vedel, da sem v Argentini, pa zaradi table, ampak zaradi katastrofalne ceste, k sreči samo 6 kilometrov.

Mislim, da mi je uspelo narediti toliko km tudi zato, ker me je cesta bolj kot ne cel dan vodila navzdol ali pa naravnost, brez težkih vzponov.

Okoli pol osme ure, pa sem ob cesti zagledal zapuščen hotel, kjer sem v eni izmed sob zaključil svoj dan.

 

17/11/2018 12km

Kar se tiče hoje je bil danes zelo kratek dan. Po 12-ih km sem se ustavil na bencinski črpalki, ki je stala sredi ničesar.

Ker pa je bil za ponoči napovedan močan veter, sem se odločil, da kar tukaj zaključim dan, kajti na nasprotni strani prej omenjene črpalke živi gospod, ki mi je ponudil zatočišče v njegovi ogromni garaži. Seveda takšne ponudbe nisem zavrnil.

 

18/11/2018 45km

Po jutru se dan pozna pravijo in res je tako. Za dobro jutro me je ta isti gospod, ki mi je odstopil svojo garažo, povabil na kavo. Po kratkem klepetu je bilo treba na pot. Ponavadi so vsi moji pogovori tu v Južni Ameriki bolj kratki, saj znam približno 10-20 španskih besed in potem jih malo obračam, spreminjam vrstni red, malo povezujem teme, ampak prej ko slej me zmanjka 😁

Preden sem pričel z hojo, je bila pred mano zelo pomembna odločitev. Na izbiro sem imel dve različni cesti, ki vidita do mesta El Calafate kamor sem namenjen. Prva, ki je 80km krajša ampak je v veliko slabšem stanju, in je 60km makadama in v naslednjih 160km ni nobene trgovine, plus pa je bil, da je bilo manj prometa, torej več opcij za postavitev šotora, pa še veter sem imel v hrbet. Lahko pa bi izbral daljšo pot, ki je v veliko boljšem stanju, ampak bolj primetna, vseh 240km je asfaltiranih in pa imel bi možnost dokupiti hrano v mestu, ki se nahaja čez 80km.

Resnično sem bil v dilemi, še prejšnji večer sem bil prepričan, da bom raje izbral daljšo in bolj kvalitetno pot, ampak po jutranjem pogovoru sem si premisli, saj da cesta ni v tako slabem stanju kot pravijo. In že po slabe pol ure hoje mi je bilo žal, da sem izbral krajšo pot, ker je bila res v katastrofalnem stanju!!

Svetla točka dneva je bila skupina fantov, ki me je obdarila z jajci, ok torej večerja je bila rešena 😉

Domačini skrbijo, da nisem lačen. ☺️

Ne glede na vse skupaj, pa je bil za mano rekorden dan, kar se tiče kilometrov, kar 45 sem jih naštel. Prenočil pa sem na zapuščeni policijski postaji.

 

19/11/2018 22km

Kratek a naporen dan. Pred mano je bilo še dolgih 22 kilometrov makadama. Kot pa da to nebi bilo dovolj, je še pričel pihat neverjetno mičan veter. Zadnjih 10km sem se vsak kilometer ustavil in si vzel par minut za počitek. Po dobrih 5-ih urah sem končno prispel do križišča, kjer se je makadamska cesta končala.

Moji prvi koraki na znameniti Ruti 40.

Današnji kilometri so mi vzeli toliko energije plus tega pa je še vedno pihal močan veter, da sem se odločil zaključit za danes. Že od daleč sem opazil veliko stavbo in upal, da ki ne bodo odrekli pomoči glede prenočišča. In res bilo je podjetje za vzdrževanje cest, ampak zgleda ne vseh cest 🙈

V glavnem brez obotavljanja so mi odstopili garaźo v kateri sem si lahko postavil šotor.

 

20/11/2018 12km

KATASTROFA!!

Današnji dan je bil res slab,… Veter mi je uničil vse načrte. V petih urah sem zmogel zgolj 12 kilometorov!!  Najprej sem razmišljal, da bi se ustavil in počakal na naslednji dan, da se po možnosti veter umiri, ampak problem je bil, da niti nisem poznal vremenske napovedi za prihodnje dni, kot drugo sem bil pa z hrano kr na tesnem a pred mano je bilo še 82km. Po dolgem razmišljanju kaj bi bilo najbolje storiti, sem se odločil, da ‘štopam’ do El Chaltena in počakam kakšen dan, da se vremenske razmere izboljšajo, potem pa se vrnem na mesto kjer sem zaključil z hojo, obemem pa si seveda naredim še zaloge hrane za naprej. Že po dobre pol ure čakanja sem dobil prevoz do mesta. Napoved je vzpodbudna za naslednje dni, zato moram to čim prej izkoristit, zato se jutri dopoldne odpravljam z avtobusom nazaj na mesto, kjer sem danes zaključil z hojo in upam, da bom že čez dva dni prišel po regularni poti nazaj v El Chalten.

 

21/11/2018 23km

Ne glede na to, da sem spal v postelji, moj soanec ni bil pretirano kvaliteten. Zjutraj sem se najprej odpravil v trgovino po novo zalogo hrane. Potem pa sem počasi spakiral stvari in se iz hostla odpravil proti avtobusni postaji. Prvi problem je nastal, ker prejšnji dan, ko sem kupil karto, mi niso obračunali dodatne prtljage in ne samo to, za prtljago sem plačal več, kot pa za avtobusno karto, absurd!!

Kot, da to nebi bilo dovolj, nikakor nisem mogel vozniku razložiti kje me naj odloži oziroma najprej mi je rekel, da stoji samo na končni postaji. V polomljeni španščini sem mu razložil kaj počnem in dejansko zakaj bi rad izstopil točno na določeni točki. No, potem se je le omehčal in me odložil, tam kjer sem ga prosil. Ura je bila že nekaj do enih in komaj sem čakal, da pričnem z hojo. Vreme ni bilo ravno najboljše, ampak zame je bilo edino pomembno, da ni pihal močan veter, še sneg me ni motil. Dal sem slušalke v ušesa, muziko na glas in gas. Po petih urah sem zaključil, lahko bi še brez problema naredil kakšen kilometer več, glede na to, da se stemni šele okoli devete ure. Ampak sem našel dobro zavetje pred vetrom, ki se ponavadi ob večerih še okrepi.

Po mojih izračunih me dva dni hoje ločita od El Calafate.

22/11/2018 31km

Danes se ni dogajalo nič omembe vrednega. Zadnjih nekaj dni je zelo težko najti primeren prostor za kampiranje, ker je skoraj ni dreves, kjer bi se lahko skril, da nebi bil ravno vsem na očem. Po 6-ih urah hoje sem zagledal most, to je ponavadi dober znak. Zaradi dveh stvari, prva je, ker je blizu dostop do vode, pa tudi dobro zaveterje. Medtem, ko sem se razgledoval, kje bi lahko postavil šotor, sem kar naenkrat zaslišal glas, ki je prihajal z mosta nad mano. Tam je stal možakar, ki je govoril tako hitro, da nisem razumel niti besedice. Najprej sem mislil, da želi povedati, da nisem zaželjen na njegovi posesti. Ampak po nekaj minutah sva le našla skupen jezik. 🙈

Hotel mi je dopovedati, da bo ponoči zelo vetrovno in da ni ravno najbolj pametno spati zunaj. Punudil mi je spanje v hiši in takšnih ponudb seveda ne zavrnem. 😀 Sledila je večerja in spanje.

 

 

23/11/2018 41km

Končno mi je uspelo prit po regularni poti v El Calafete. Bil je dolg in naporen dan, ampak vseeno sam na koncu bil zelo vesel, da sem izpeljal načrtovano. Bil je kar razgiban teren, malo gor, malo dol. Za še lepši dan pa je poskrbel eden izmed voznikov, ki se je ustavil in me obdaril z vodo in sendvičem. 🙏

Malo pred šesto sem prišel v mesto in po nasvetu motorista, ki sem ga srečal pred dnevi, poiskal kamo z imenom Vial. In res mi ni bilo žal. Lastnik je bil neverjetno prijazen in devinitivno mu ni bilo samo do tega, da potegne denar iz turistov. V bistvu pa je źe vedel zame, ker mu je prej omenjeni motorist poslal najino skupno sliko 😄

Oscar, lastnik kampa.

Načeloma je cena za eno osebo oziroma en šotor 2,50 evra ampak namesto spanja v šotoru, sem za ta isti znesek dobil spanje v majhni hiški, tako kot jaz vedno rečem: vrhunsko 😉

Po dolgem tušu v ogrevani kopalnici ( to je zelo pomemben podatek tukaj v Južni Ameriki ) pa sem se sprehodil do mesta in si privoščil zasuženo pivo. Odločil sem se, da ostanem tukaj dva dni potem pa naprej.

 

 

Views All Time
105
Views Today
1

mr.oliwer@gmail.com
SI56 0510 0703 5896 137

Sorodne objave

Vnesite iskalni pojem zgoraj in pritisnite ENTER za iskanje. Pritisnite ESC za preklic.

Nazaj na vrh