El Calafate-El Chalten 214km

26/11/2018

Zaradi spleta okoliščin sem namesto dveh dni ostal v El Calafate, kar 4 dni. V nedeljo sem se ravno odpravljal v trgovino, da nakupim hrano za naslednjih nekaj dni, saj je naslednje mesto oddaljeno kar 220km. In takrat sem ugotovil, da mi manjka bančna kartica. Malo sem povezal dogodke prejšnjega dne in na ta način ugotovil, da sem kartico pozabil na bančnem avtomatu, ko sem šel dvigovat gotovino. Zato sem se odločil, da v ponedeljek odidem na banku v upanju, da je nekdo bil tako pošten in je najedo kartico prinesel tja. Ne glede na to, da na stvari ponavadi gledam vedno z pozitivne strani, sem bil tokrat skoraj prepričan, da sem ostal brez kartice za vedno. Prišel sem na banko, gospodu za pultom dal osebni dokument in opisal kakšna je bila moja kartica. Iz predala je vzel kup kartic in ji začel pregledovat, ko je prišel do zadnje, me je pogledal in odkimal. Takrat je še moje zadnje upanje zamrlo. Nakar se je odločil, da opravi telefonski klic. Po pogovoru je vstal, odšel v sosednjo pisarno in se čez nekaj minut vrnil z mojo bančno kartico. Sej nisem mogel verjet svojim očem!! Bil sem tako vesel, da je še varnostnik pri vratih to opazil in se mi je nasmejal ob odhodu. Na poti nazaj v kamp pa sem srečal še Anjo in Barbaro, ki sta ravno prispeli v mesto. Verjetno še nisem omenil v prejšnjih blogih tega. Barbara in Anja sta punci iz Slovenije, ki sta konec oktobra prileteli v Ushuai-o, od koder sta se z kolesi odpravili na pot po Južni Ameriki. Že nekaj časa smo bili v kontaktu, saj sta šli po isti poti kot jaz. No, sedaj so se pa naše poti končno križale. Za nameček pa sem v mestu srečal še Simona, ki pa tudi potuje po Južni Ameriki. Invazija slovencev. Skupaj smo preživeli super večer.

  1. Zrečan in Konjičan se srečata daleč od doma. 🙂

 

27/11/2018 El Calafate-Perito Moreno

Današnji dan je bil namenjen obisku ledenika Perito Moreno, ki se nahaja 70km izven mesta. Ker je avtobusna karta do tja kar draga, malo manj kot 20 evrov, smo se z Anjo in Barbaro odločili, da poskusimo srečo z “štopom”

Anja v akciji. 😄

Njima je kar hitro uspelo dobit prevoz, jaz sem pa še moral počakati dodatne pol urce, ampak na koncu se je vse dobro izteklo.

    Prijazna družina, ki me je zapeljala do vhoda v park.

Tudi za nazaj mi ni bilo potrebno dolgo čakati. Mislim, da je tukaj veliko lažje potovati na takšen način, kot pa npr.  pri nas v Sloveniji. Drugače pa definitvno priporočam ogled ledenika, še ena super izkušnja na poti.

 

28/11/2018

Po štirih dneh zopet na cesti, fajn občutek. Nekako sem navajen, da po dveh dneh na enem mestu že komaj čakam, da grem naprej. Tekom dneva se ni zgodilo nič posebnega. Je bil pa dober dan, kar se tiče kilometrov.

 

 

 

29/11/2018 16km

Uganite kdo me je danes dohitel? Anja in Barbara. Danes sta zaključili na istem mestu kot jaz. Anja je našla super prostor za naše šotore, tako da smo bili varni pred vetrom. Danes se mi ni bilo potrebno niti ukvarjat z večerjo, saj sta za to poskrbeli kar punci. Po večerji smo zakurili še taborni ogenj, da nas ni zeblo. Ob takšnih večerih kot je bil ta, se začnem, še bolj zavedat kako lepo življenje živim. Enostavno ampak lepo.

 

 

 

30/11/2018 22km

 

V nizkem štartu. 🙂

Zjutraj smo skupaj naredili nekaj kilometrov, potem pa sta onidve izkoristili malo vetra v hrbet in mi zbežali naprej. Ampak le za kakšnih  15km. Okoli tretje ure sem ju dohitel. Skupaj smo se odločili, da bo dovolj za danes, saj je veter postajal vse močnejši. Delavec cestnega podjetja nam je dovolil postaviti šotore v bližnji garaži.

Naše prenočišče

01/11/2018 22km

In že je tu prvi decemberski dan. Sploh nimam občutka, sa bi bil december, saj tukaj vsak dan postaja topleje. Danes sem, prvič odkar sem na poti, preživel ves dan v kratkih rokavih. V planu sem imel sicer narediti več kot le 22km, ampak sem se okoli tretje ure ustavil v zapuščeni hiši, da bi pomalical. Tam pa je bilo že pet drugih kolesarjev, ker se ne zgodi mnogokrat, da bi imel ob večerih družbo, predvsem takrat, ko divje kampiram, sem se odločil, da zaključim in popoldne preživim v njihovi družbi.

 

02/12/2018 38km

Današnji dan je minil brez posebnosti. Po 11-ih km sem se ustavil v majhni restavraciji, ki je stala ob cesti. Privoščil sem si dobro urco počitka, medtem pa pojedel nekaj empenad. Sledilo je še 27km hoje, po tem pa je bil čas, da zaključim. Postavil sem šotor ampak kaj kmalu ugotovil, da če ostanem na tem mestu, bo danes bolj malo spanja, mislim da nima smisla omenjat, kaj je bilo krivo,.. k sreči sem kar kmalu našel novo, bolj primerno mesto. Od El Chaltena me loči še 82km.

 

03/12/2018 27km

Ko sem se prebudil, me je v čakalo presenečenje. Tla šotora so bila prekrita z drobnim peskom, ki ga je preko noči veter skozi majhne luknjice prinesel v šotor. Pa sem imel kaj počet naslednje pol ure. Po čistilni akciji in zajtrku sem se odpravil na pot. Skozi cel dan me je spremljal močan veter in ves čas sem razmišljal, če mi bo uspelo najt kakšno zapuščeno hišo ali kaj podobnega. Po 27-ih km sem na svoji desni zagledal majhno hiško, niti ograja me ni odvrnila od tega, da bi šel preverit stanje. In res, bila je zapuščena ampak v njej je bilo ravno dovolj prostora, da sem lahko postavil šotor. Medtem, konje zunaj divjal veter, sem jaz notri užival ob juhi in testeninami s tuno. Brez skrbi sem lahko legel k počitku, saj mi ni bilo potrebno skrbet ali bo moj šotor preživel še en napad vetra.

 

04/12/2018 

Današnji potek dneva sem moral dobro načrtovati, saj sem moral kljub močnem vetru, ki je pihal iz severa, kar pomeni meni naravnost v prsa, prehoditi okoli 40km, saj sem imel hrane dovolj le še za en dan hoje. Zato sem se zjutraj odločil, da skuham testenine. Pol porcije sem jih pojedel za zajtrk, drugo polovico pa sem si prihranil za kosilo. Ampak že vnaprej sem si rekel, da lahko kosilo pojem, šele po 20-ih km in nič prej. To je bila približno polovica načrtovane razdalje. Malo pred 20-im km se je ob meni ustavil motorist in me je vorašal ali kaj potrebujem. Najprej mi je bilo nerodno ampak potem sem se vseeno odločil, da ga poprosim za kakšno čokoladico oziroma karkoli sladkega, ker sem čutil da mi je padel sladkor in bil sem čisto brez moči. Iz stranske torbe je naprej potegni tablico čokolade, ki sva si jo razdelila, nato pa mi je še dal pest lešnikov. Definitivno me je rešil pred totalnim kolapsom. Po kratki pavzi za kosilo sem se odpravil poln energije naprej na pot. V tistem trenutku sem se odločil, da mi mora uspet prit vsaj do 40km. In res, uspel sem prehodit malo manj kot 42 kilometrov. Za večerjo sem pojedel še zadnji konzervo tune in zelo dobro razpoložen legel k spancu, saj mi je do mesta preostalo le še 13km.

 

05/12/2018

Prebudil sem se v čudovito, sončno jutro, brez vetra, kot nalašč za zmagoslaven prihod v mesto. Pojedel sem še zadnje kosmiče, potem pa hitro na pot. Niti nekaj klancev me ni spravilo v slabo voljo. Ves čas sem lahko pred sabo v daljavi gledal mogočni Mt. Fitz Roy.

Po dobrih treh urah sem prispel v mesto. Ja priznam, najprej sem zavil v trgovino, kjer sem si privoščil mrzlo Coca Colo in pa ogromno vrečko vanilijevih keksov, definitvno najboljši keksi, kar sem jih kdaj jedel v življenju. ☺️Potem sem se odpravil do kampinga kjer sta me že čakali Barbara in Anja, ki sta v mesto prispeli dan pred mano. Naslednja dva dneva sem izkoristil za druženje in za nakup nekaj prepotrebih reči ( sončna očala, vodoodporne vreče za oblačila), ki bi jih moral kupiti že na začetku ampak sem si vedno do sedaj rekel: Eh pa sej ne rabim tega. Večer smo si krajšali z igranjem remija. 🙂

 

 

 

 

Views All Time
254
Views Today
1

mr.oliwer@gmail.com
SI56 0510 0703 5896 137

Sorodne objave

Vnesite iskalni pojem zgoraj in pritisnite ENTER za iskanje. Pritisnite ESC za preklic.

Nazaj na vrh