El Chalten – Villa O’Higghins 78km

08/11/2018

Z današnjim dnem smo se poslovili od asfalta za nadaljnih 400 kilometrov.

Adijo asfalt za nadaljnih nekaj 100km. 😢

Kljub temu, da smo se vozili/hodili po cesti, ki je bila v zelo slabem stanju, smo uspeli narediti 32km.

Če že cesta ni bila kaj prida, smo pa vsaj imeli lep razgled.

 

09/12/2018 22km

Za ogrevanje smo naredili 3km, potem pa nas je čakalo eno uro vožnje z ladjo. Medtem, ko smo čakali na ladjo, je Barbara poskrbela, da nam ni bilo dolgčas oziroma, da je meni skočil pritisk na ‘200’  Že smo stali v vrsti, da se vkrcamo na ladjo, pa Barbara potegne iz sprednje torbe nekakšne listke, v tistem trenutku pa je zapihal veter in jih odnesel naravnost v jezero!! Itak se mi je kr zameglilo pred očmi. Potem jo vprašam kaj je bilo to, ona mi pa hladno odvrne: Karte za ladjo. Mislil sem, da se mi bo zmešalo. Ampak hvalabogu mi je potem povedala, da so to listki še od prejšnje ladje in ne od tiste na katero moramo čez dva dni. Sem si kar oddahnil.

Argentinska mejna kontrola.

Pred nami pa je definitvno najtežji odsek poti do sedaj. Prebiti smo se morali skozi 5km gozda, kjer sta morali Barbara in Anja svoji kolesi potiskati po ozkih stezicah, jaz pa sem moral voziček natovoriti na ramena, ker je to bil edini način.

Po nekaj metrih hoje, je tale nasmeh izginil z obraza.

Pot nas je vodila skozi gozd, reke brez mostov preko katerih bi jih lahko prečkali, močvirja, kjer si se pogreznil v zemljo skoraj do kolen, res je bilo noro!

Seveda pa sem se moral po preostanek stvari še vrniti dvakrat po isti poti! K sreči se je tam znašel še en pohodnik, ki mi je pomagal del poti nositi voziček.Po dobrih šestih urah smo izmučeni in blatni do kolen končno uspeli premagati teh 5 kilometrov. Anji in Barbari je uspelo malo pred mano, ampak sta mi zelo polepšali večer, ker ko sem prispel na cilj, me je tam že čakala pripravljena večerja in pitna voda. Še danes sem jima hvaležen za to!!

10/12/2018

Danes smo naredili samo 15km, ustavili smo se tik pred mejno kontrolo ob vstopu v Čile.

 

Kjer smo nadaljna dva dni ostali v zapuščeni hiši, saj smo šele v sredo imeli drugo ladjo, ki bi nas naj prepeljala na drugo stran jezera od koder se bomo odpravili naprej po kopnem. Ampak, ker tukaj na jugu skoraj vedno gre nekaj narobe naša ladja v sredo sploh ni prišla, ker je bil premočan veter. Zmanjkovalo mi je vode in kruha in bil sem resnično zmerviran. Res nerad obtičim na enem mestu več dni, zato tudi ko sem bil mlajši nisem bil rad na morju več kot nekaj dni. Odločil sem se, da se prestavim malo nižje v kamp, ki je bil sicer plačljiv ampak sem imel vsaj dostop do stranišča in pitne vode. K sreči je bilo pri lastniku možno kupiti kruh in jajca, sicer po višji ceni ampak bolje to, kot pa da bi bil lačen. Tam pa je bilo še nekaj drugih pohodnikov, ki so tako kot jaz upali, da v četrtek le pride ladja.

11/12/2018

Takoj, ko sem zjutraj odprl oči, sem pomolil glavo ven iz šotora, da bi preveril vremenske razmere. Veter sej je tekom noči umiril ampak to še vedno ni pomenilo, da ladja 100% pride. Glede na majhno zalogo hrane sploh nisem zajtrkoval, saj nisem vedel, koliko dni bomo še ostali odrezani od najbližje trgovine. Mi je pa dan polepšala novica, da ladja pride!! Nekaj čez peto uro popoldne smo se končno vkrcali in se odpravili na 3 ure dolgo plovbo na drugo stran jezera. Od tam, kjer nas je odložila ladja, je bilo še 7km do mesta, moj prvotni plan je bil, da grem do mesta šele naslednji dan. Ampak tako zelo sem bil potreben ‘prave’ hrane, da sem se kljub pozni uri odpravil naravnost v mesto. Tja sem prisel okoli desete ure zvečer, poiskal še zadnjo odprto restavracijo in si privoščil obilno večerjo. Priznam, v tistem trenutku mi je bilo vseeno, da bom krepko presegel svoj dnevni budget. Po večerji sem se odpravil do kampa, kjer sem postavil šotor in zadovoljen, predvsem pa sit, zaspal.

13 in 14/12/2018

Ta dva dneva sem preživel ležerno. Bolj kot ne, sem samo jedel in počival. Predvsem drugi dan, saj je ves dan deževalo in to je bil tudi razlog zakaj sem si vzel dva dni počitka. Sem pa medtem uspel spoznat dve zelo simpatični punci, ki potujeta po Čilu. Skupaj smo preživeli super večer. ☺️

Paola, Bernardeta, Dan
Vasica z le nekaj ulicami. To bi naj bilo eno izmed najdražjih ‘mest’ v Čilu.

 

Views All Time
255
Views Today
1

mr.oliwer@gmail.com
SI56 0510 0703 5896 137

Sorodne objave

Vnesite iskalni pojem zgoraj in pritisnite ENTER za iskanje. Pritisnite ESC za preklic.

Nazaj na vrh