Coyhaique – Puyuhuapi 238km

Kljub temu, da je zjutraj deževalo, sem se v upanju, da se bo vreme izboljšalo odpravil naprej na pot. Če sem več kot dva dni na istem mestu, postanem hitro živčen. 😄 Ne vem, pač v moji naravi je, da rad naoredujem proti začrtanemu cilju. Ampak, zaradi močnega dežja sem uspel naredit samo 18km. Ves premočen in premražen sem se ustavil avtobusnem postajališču, kjer sem tudi prenočil, ker nikakor nisem mogel nadaljevati z hojo.

Pred tem pa sem še moral skozi tunel. Hoje skozi predore ne obožujem ravno, ker je zelo slaba vidljivost, k sreči je ta ni bil ravno dolg. Za naslednji dan je bilo napovedano, ampak žal je ostalo samo pri napovedih. 😏

Kljub temu sem uspel narediti 27km. Zatočišče za to noč sem našel v kampu, kjer sem za nekje 10 evrov dobil posteljo, pa še stvari sem si uspel posušit v ogromnem prostoru za druženje. Večer mi je, oziroma nam je polepšala gospodarjeva žena, ko nam je prinesla sveže spečen, domač kruh. ☺️

Prav fajn večer je bil. ☺️

Naslednji dan sem se prebudil v sončno jutro, kar me je napolnilo z pozitivno energijo in z lahkoto sem naredil slabih 40km. Pred tem pa je za jutranji šok poskrbel eden izmed gostov kampa. Tik preden sem odšel na pot, je pristopil k meni in mi v dlan stisnil dva bankovca po 100 dolarjev. Sploh nisem mogel verjet svojim očem in nisem niti vedel, kako naj odreagiram. Seveda sem mu bil iz srca hvaležen, kajti s tem denarjem lahko na poti preživim mesec dni,..

V tem predelu Čila so mesta,oziroma vasi bolj pogoste, tako da lahko vsaka dva oziroma tri dni naredim nove zaloge. Naslednja postojanka je bila v vasici z imenom Villa Mañiguales. Odločil sem se, da grem poiskat par, ki se je pred dnevi ustavil na cesti in mi ponudil prenočišče, ko prisem v njihov kraj. Gospod oziroma Victor mi je takrat zaupal svojo telefonsko številko ampak zaradi svoje površnosti sem številko pozabil shranit v telefon. 🙈🙈 Ampak kaj hitro sem se domislil rešitve. Odšel sem v tamkajšnjo trgovino in prodajalcu pokazal fotografijo mene in Victorja, ki sem jo naredil pred dnevi. Glede na to, da je to zelo majhna vasica, se vsi med sabo poznajo, zato nisem potreboval dolgo, da aem ugotovil kje stanuje. 🙂 Victorja žal ni bilo doma, je bila pa doma njegova žena, ki me je takoj povabila v hišo in mi pripravila nekaj za pod zob. Po kosilu me je pospremila v sosednjo stavbo, kjer urerajo nov hostel, ki bi se naj predvidoma odprl naslednje leto. Ponudila mi je spanje v eni izmed še nedokončanih sob in glede na to, da je bil za naslednji dan napovedan dež, sem se odločil, da ostanem na toplem kar dve noči. 😉

Victor in njegova žena

Kot da bi vedela, da jajčk nisem jedel že en čas. 😁


Views All Time
135
Views Today
3

mr.oliwer@gmail.com
SI56 0510 0703 5896 137

Sorodne objave

Vnesite iskalni pojem zgoraj in pritisnite ENTER za iskanje. Pritisnite ESC za preklic.

Nazaj na vrh