Zapala-Buta Ranquil 305 km

24/02/2019 21km

Po dveh dneh počitka, ki je prav prijal po zelo utrujajoči hoji čez puščavo, sem se odpravil naprej proti Chos Malal-u, ki je oddaljen 220km. Prvih nekaj km ( do izhoda iz mesta ) sta me pospremila tudi Helena in Gregor. Prav z težkim srcem sem se poslovil od njiju. Pri njima sem se res počutil domače, poskrbela sta, da sem imel vsega dovolj. Po nekaj km hoje se je pred mano ustavil policijski avtomobil. Pač rutinski pregled dokumetov in malo čvekanja. Eden izmed njih je bil tako navdušen nad mojim početjem, da me je prosil če se lahko slika z mano. 🙂 Takšnim željam rade volje ustrežem. Po nekje 20-ih km pa sem se ustavil, da naredim malo daljšo pavzo, saj je sonce pripekalo zelo močno in nima smisla, da bi hodil v takšni vročini. Ustavil sem se ob manjši reki, kjer pa je nedeljsko popoldne preživljala še ena družina. Moj voziček je seveda takoj pritegnil pozornost in začeli smo se pogovarjat. Povabili so me naj se jim pridružim pri kosilu.☺️ Čez dobro uro so se temperature malo spustile, tako da sem lahko nadaljeval pot, ampak le za kakšne 3 kilometre, kjer sem naletel na dober prostot za kampiranje in tako se je moj dan zaključil.

Novi oboževalec 😂


Vabila na kosilo nikoli ne odklonim. 😊

25/02/2019 35km

Vse je potekalo v najlepšem redu. Od mesta me je ločilo le 35km in že sem se veselil, da si bom lahko zvečer privoščil tako željen tuš.😉Da mi ni bilo dolgčas, pa so poskrbeli mimoidoči vozniki. Vsaj štirje so se ustavili in mi ponudili prevoz oziroma vodo. ☺️ Nekje 30km pred mestom pa se je ob meni ustavil gospod po imenu Miguel. Dal mi je svoj naslov in vztrajal, da prenočim pri njem. Ker pa je moja orientacija zelo slaba, mi je uspelo zgrešit njegovo hišo. 🙈🙈 Ampak se je vseeno vse dobro izteklo, saj me je Miguel naposled našel na cesti. Skupaj sva odšla do njega. Po tem, ko sem postavil šotor v garaži, sva šla obiskat nekaj njegovih prijateljev. Zvečer pa je pripravil odlično večerjo pri kateri ni manjkalo mesa, tako kot je to pač običaj tu v Argentini. 😄

Popoldne sva šla tudi oskrbet njegovega konja, ki se je pred dnevi zagozdil v ograjo in se poškodoval. 😏
Jaz sem poskrbel za pripravo zelenjave, meso pa prepustil mojstru. 😌


In že je bil čas za večerjo.

28/02/2019 38km

Mislim, da je danes rekordni dan, kar se tiče ljudi, ki so se ustavili in mi ponudili pomoč. Vsakih 5km se kdo ustavi. Skoraj si upam trdit, da bi ze teh 160km puščave od Las Lajasa pa do Chos Malal-a lahko odpravil brez hrane. ☺️☺️ Spodaj sta le dve fotografiji od mnogih, ki so se ustavili, še polocisti so me prišli dvakrat vprašat, če imam dovolj vode. Zadnje čase, niti ne pogledajo več mojih dokumentov, njihova prioriteta je, če sem jaz ok. ☺️ Spodaj pa prilagam fotografije mojih cestnih amgelov. 😊😊

01/03/2019 44km

Zaradi močnega vetra, sem današnji nič bolj kot ne prebedel, mislim da sem spal največ dve uri,…

Zaradi vročine zadnje tedne prakticiram, da pričnem z hojo zgodaj, kar mi po pravici delal kar preglavice, glede na to, da nisem ravno jutranji človek. 🙂 Potem oa poskušam nekje med 14 in 17 uro počivat nekje v senci, če jo uspem seveda najdit v tej puščavi. Glede na to, da bom danes dosegel mesto, sem se odločil, da poskusim brez daljšega počitka čim prej prehoditi teh 44km. Okoli pete ure popoldne sem končno prispel v Chos Malal, še večje težave kot z vročino, sem imel z močnim vetrom, ampak nekako je uspelo. Jutri si privoščim dan oddiha, potem pa naprej proti Mendozi.

Zlata vredni pipa iz katere priteče hladna voda in pa prepotrebna semca sredi puščave.


Točka kjer je točno polovica zloglasne Rute 40, ki povezuje sever in jug države.


02/03/2019 

Današnji dan sem namenil počitku, sprehodu po mestu ( kot, da že nimam dovolj hoje 😉 ) in pranju perila. Je pa za lepo presenečnje poskrbela ena družina v kampu, ki me je povabila naj se jim pridružim pri kosilu. ☺️ Popoldne sem se odpravil v center mesta, v upanju, da bom našel dober wifi, ker sem v kar velikem zaostanku kar se tiče objave blogov, ampak seveda neuspešno,..Wifi-jev je kar nekaj ampak je povezava dovolj dobra samo za pregled socialnih omrežji to je pa to. V glavnem, ko sem se vrnil v kamp, me je tam čakalo lepo presenečenje! Tam sta bila Dan in sam, Kanadčana ki sem ju srečal kakšen mesec nazaj v Villa Angostura. Že takrat smo se dogovarjali, da moramo it na kakšno pivo, ampak se ni izšlo, vse do danes. 🙂 Med tem, ko je Sam pripravila večerjo, sva z Donom odšla v trgovino po pijačo. Najino znanje španskega jezika je približno ti nekje, tako da so lahko predsstavljate, kako je izgledal naš pogovor v trgovini.😄 V njuni družbi sem zelo užival, zato sem se odločil, da ostanem v Chos Malal-u še dodaten dan. Glede na to, da se nikomur od nas ne mudi, je bila odločitev zelo lahka. 🙂 

Pravijo, da je Argentina revna država, a tole je vrsta ljudi, ki čakajo za dvig denarja na bankomatu. 😂


Sam in Don ☺️

03/03/2019

Ponovil se je postopek prejšnjega večera, spet sta bila tako zelo prijazna, da sta me povabila na večerjo. 😊 Ampak to še ni vse. Proti večeru se je v kamp pripeljal še en iz Kanade, ki vsako leto pride v Argentino in po njej potuje nekaj mesecev. Tudi Catherine in Fres sta se nam pridružila pri večerji, hrane je bilo več kot dovolj za vse nas. Tekom pogovora sem izvedel, da je Catherine kolesarka na dolge razdalje in je že dosegla ogromno zavidljivih rezultatov. Med drugim je tekmovala tudi RAAM-u, to je kolesarska dirka čez ZDA. V 13-ih dneh je prekolesarila 5000km 💪💪 Osebno je uspela spoznat našega šampiona Jureta Robiča, edini ki je na RAAM-u zmagal kar 5-krat!! Žal se je pred nekaj leti na treningu smrtno ponesrečil,.. Mislim, da je Catherine edina, ki me dejansko 100% razume zakaj to počnem. Zakaj med drugim iščem svoje limite kar se tiče psihične in fizične pripravljenosti. Pogovor je seveda nanesel tudi na temo kar se tiče tega kakšno opremo imam ( šotor, spalka, podloga,obutev,…) in ona je definitvno ekspert na tem področju. Ko sem ji povedal, da imam treuntno podlogo za pod spalno vrečo, ki je debela samo 3,8cm me je začudeno pogledala, z možen sta se samo spogledala, odšla je v njun avto in prinesla, še čisto novo podlogo, ki je že na otip boljša, debela 9 cm in ne 3,8 obenem pa je še lažja od moje. Pa moram povedat, da tudi moja ni bila ravno poceni, nekje 100 evrov,… Položila mi jo je v roke, in mi rekla: To kar počneš mi je zelo všeč in z možem ti podarjava tole podlogo,..🙈🙈

In že nas je 5. 😄

Sploh nisem mogel verjet, niti besede nisem spravil iz sebe,…To je bil res šok. Počasi mi res več ne bo jasno, kako je možno, da so ljudje tako prijazni do mene.☺️☺️☺️ 

Darilo, zatadi katerega sem ostal brez besed. ☺️☺️

04/03/2019 27km

Posledica druženja dolgo v noč je bila, da nisem vstal ravno zgodaj. Nekje okoli devete. Sam mi je pripravila zajtrk, potem smo seveda še malo klepetali in na pot sem se odpravil šele okoli poldneva. Pred mano je bil težak vzpon, ampak ker sem prej dva dni počival, sem brez večjih težav opravil z njim. Po 27-ih km sem zaključil dan.

06/03/2019 22km

Po 88-ih km sem prispel zopet do civilizacije. Šotor sem postavil na vrtu ene zelo prijazne gospe. Plačal sem le dobra dva evra, za ta denar pa dobil: kopalnico, prostor za šotor, dostop do interneta, za povrh pa še kozarec domače marmelade. Že skozi dan je pihal močan veter, čez noč pa se je še okrepil in posledica tega je bila, da mi je sredi noči počila ena izmed palic, ki drži šotor pokonci. Ni mi preostalo drugega, kot pa da vzamem blazino in spalno vrečo in se prestavim v kopalnico, ker to je bil edini prostor, ki je bil odklenjen. 🙈🙈 Kot pa da to ni bilo dovolj, pa so se zaradi močnega vetra zaprla vrata koplanice in to sploh nebi bil problem, če bi na notranji strani vrat bila kljuka, ampak je ni bilo,…zato sem moral zjutraj naprej splezat ven skozi okno, da sem si lahko odprl vrata z zunanje strani. K sreči je gospodarica še spala, ker verjetno bi jo kap, ko bi videla kaj počnem. 😂


Views All Time
237
Views Today
1

mr.oliwer@gmail.com
SI56 0510 0703 5896 137

Sorodne objave

Vnesite iskalni pojem zgoraj in pritisnite ENTER za iskanje. Pritisnite ESC za preklic.

Nazaj na vrh