Nonogasta – Hualfin 293 km

Pozdravljeni, v zadnjem času se mi je zgodilo kar nekaj lepih stvari. Ampak začnimo na začetku. V slabih 14-ih dneh sem uspel narediti nekje nekje 400 kilometrov, kar pomeni da se bližam številki 5000. 🙂

Zadnje dneve so predvsem zaznamovali prijazni domačini, ki so me sprejeli v svoje domove. Vse se je začelo v majhni vasici Pituil,  kjer se mi je prvič odkar sem na poti zgodilo, da me je na kosilo povabil policist. Najprej smo se srečali, ko sem bil na poti v to vas, pač rutinska kontrola dokumentov. Potem pa smo se se še enkrat srečali pred policijsko postajo in takrat me je eden izmed njih povabil k sebi domov na kosilo in to kar med delovnim časom. 😂

Žal imajo samo eno vozilo, tako da med kosilo ni bilo intervencij. 😂


Ampak to je bil šele začetek vsega lepega. Moram povedat, da je za marsikatero prijazno gesto domačinov zaslužen gospod z velikim G, Dani Siter iz Slovenije, ki se je povezal z prijateljem škofom Urbancem, ki deluje v provinci Catamarca. Le ta pa pozval svoje prijatelje naj mi pomagajo po svojih močeh. In tako sem prispel do mesta Londres, kjer pa me je gostil sam župan mesta. ( Fotke žal nimam, ker sem jo po pomoti zbrisal. 🙈🙈) Tudi med tem, ko sem premagoval svoje kilometre, se je marsikdo ustavil in me presenetil z kakšnim priboljškom. 🙏🙏

Narava okoli mene se ne spreminja ravno preveč, predvsem je ogromno puščave. To je tudi razlog zakaj ne delam veliko fotografij.

V naslednjem mestu Belen, ki je bilo oddaljeno od Londres me je zopet čakala mehka postelja. Tam me je gostil gospod Walter, ki se mi je tudi pridružil zadnjih nekaj kilometrov pred mestom. Zraven pa je pripeljal še sina, ki nama je sledil z avtomobilom in naredil kar nekaj odličnih fotk, ki si jih boste lahko ogledali spodaj. Naj še nekaj besed namenim Walterju in njegovi družini. Družina je sestavljena iz petih članov. Torej Walter njegova žena, dva sinova in hčerka. Ta družina je res nekaj posebnega. Toliko ljubezni in razumevanja na enem mestu. Res pravijo, da včasih videz vara ampak mislim da tule to ne drži. Vsi so se zelo, zelo potrudili, da sem se počutil domače. En stavek se mi je še posebej usedel v srce in sicer, ko mi je Walter rekel, da sem pri njih dobrodošel in da lahko ostanem koliko dni želim. 😊😊 Njegov sin Julian me je celo vprašal, če potrebujem ključe od hiše. Res neverjetno zaupanje. Skupaj smo preživeli super dan, zvečer so me povabili ven na večerjo, potem pa smo šli še skupaj opazovati zvezde. Naslednji dan, mi je bilo kar malo Hudo, ker sem “moral” že naprej na pot. Ampak tudi ta dan nisem hodil sam, saj sta me vseh 16 kilometrov spremljala Walter in hčerka Miki.

Na lokalni radijski postaji sem povedal nekaj besed o moji življenski avanturi.
Na poti iz mesta.
Z mano je bil tudi moj osebni fotograf in prevajalec zadnjih dveh dni Julian. 🙂

Naslednji dan je bilo pred mano 30 kilometrov, ki sem jih premagal v kar hitrem času, dobrih 5 ur. Se je poznalo, da sem zadnje dni delal Samo 15-16 km. 🙂 Dan sem zaključil v vasici San Fernando, kjer pa me je že pričakovala gospa z ključi hiške ( tu tem hišam rečejo Cabanas). Kjer sem se lahko v miru študiral in odpoočil. Zasluge za to pa ima Walter, ki je kontaktiral domačine in mi priskrbel brezplačno prenočišče. Prav neverjetno je vse skupaj, na poti sem dobre pol leta in v tem času mi je na pomoč priskočilo že ogromno ljudi. Naslednji dan je bilo pred mano zopet Samo 16 kilometrov. Po dobre pol ure se je ob cesti ustavil avto, iz njega je izstopil možakar in mi povedal, da me Hualfinu ( naslednje mesto) v hostlu čaka soba, za nameček pa sem dobil še brezplačno kosilo in večerjo. 😇😇 Sledi dan počitka potem pa naprej proti severu Argentine.

Aja, pa še nekaj novega. Pričel sem snemat vloge, ki si jih lahko ogledate na mojem You Tu ne Kanalu z imenom Oliver Tič. Upam, da vam bodo kul.🙃🙃

Views All Time
83
Views Today
4

mr.oliwer@gmail.com
SI56 0510 0703 5896 137

Sorodne objave

Vnesite iskalni pojem zgoraj in pritisnite ENTER za iskanje. Pritisnite ESC za preklic.

Nazaj na vrh