Najdaljši del divjine na poti

Pa sem prišel do dela poti, o katerem sem premišljeval že med načrtovanjem. Na razmaku 141-ih km bi naj bila ena sama trgovina in sicer tam nekje pri 36-em kilometru, zato sem moral temu prilagodit  tudi hojo. Za nameček pa me je spet spremljal dež, tudi pri sebi sem opazil, da slabo vreme zelo vpliva na moje razpoloženje ni tistega pravega zagona,..

Že prvi dan mi je uspelo priti, do lokacije, kjer bi NAJ bila trgovina ampak so jo lani zaprli, zemljevidi, ki jih imam jaz so bili natisnjeni leta 2014,..Tako da mi je za nadaljnih 105 kilometrov ostalo: 6 kosov toast-a, marmelada, dve juhi in nekaj krekerjev,..ni mi preostalo drugega kot pa nadaljujem hojo se za nekaj km in si s tem zmanjšam razdaljo za naslednja dva dneva. Dan sem končal pri skupno 48-em kilometru in sicer v nacionalnem parku, kjer sem si lahko naredil vsaj zalogo vode, pojedel nekaj krekerjev in z močnim glavobolom odšel spat.

Naslednje jutro je bilo kar se tiče vremena in počutja bolj optimistično, za zajtrk sem si “privoščil” dva kosa toast-a z marmelado ( ponavadi jih pojem nekje 5-6 ) in odšel novim kilometorom naproti. V času kosila sem ustavil kar nekje ob cesti in si pripravil pičancjo juho iz vrečke oziroma natančneje iz lončka. Z hojo sem zaključil nekje ob šestih saj so se na nebu začeli zbirat temni oblaki in resnično nisem želel, da bi povrh vsega bil še moker,..Moje razpoloženje je bilo na psu. Zelo težko se je bilo zmotivirati, da bi prehodil dnevno 40 do 50 km glede na to, da organizem ni uspel nadoknaditi izgubljenih kalorij!! Pojedel sem še preostala dva kosa toasta ( druga dva sem pojedel ob kosilu) in zaspal.

Tretje jutro sem se zbudil poln optimizma in odločen, da bom dan končal nekje, kjer se bom lahko kot človek sedel k mizi in pošteno najedel, do tja pa me je ločilo še 46 km ( Lochsa Lodge ). Za povrh pa mi je bilo še vreme naklonjeno. Vse je potekalo super, tekom dneva sem spoznal še dva kolesarja iz Tasmanije, s katerima sem se dogovoril za pivo ob večerji 🙂

Kakšnih 12 km pred “ciljem” pa sem začutil bolečine v desni nogi in sicer v ahilovi tetivi. V bistvu me ni bolelo ampak je bil tak pekoč občutek. Bolečina se je še bolj stopnjevala, predvsem takrat ko sem si privoščil počitek in se je noga ohladila,..ampak ni mi dalo miru in nadaljeval sem z hojo. Nasel sem začasno rešitev, takrat ko sem se ustavil, da bi pogledal zemljevid ali pa odšel odtočit, sem na mestu korakal, da se nebi mišice ohladile. Vem da se sliši čudno in tudi bilo je videt čudno ampak ni bilo druge rešitve,..

V poznih večernih urah sem prispel do Lochsa Lodge, čeprav sem imel neznosne bolečine v nogah sem vseeno stekel do trgovine, vzel pločevinko ledene Pepsi, jo odprl in zlil po grlu še preden sem uspel prit do blagajne, da bi jo plačal ampak v tistem trenutku mi je bilo resnično vseeno.

Ko sem vsaj malo prisel k sebi, sem odpravil v kočo na nasprotno stran ceste, da bi si privoščil večerjo. Načeloma bi si lahko v trgovini kupil testenine in si jih pripravil, kar bi bilo veliko ceneje ampak po pravici povedano resnično nisem imel volje. V roke sem prijel jedilni list in prvič odkar sem na poti nisem gledal cen in se na osnovi tega odlocal kaj bom jedel,..Tisti trenutek mi je bilo vseeno, če zapravim 40 dolarjev, edino kar mi je bilo pomembno je, da bom sit!!

Naročil sem si rebrca in pa dvojno porcijo pomfri-ja za kar sem plačal 22 dolarjev, daleč od tega da bi bilo poceni ampak lakoto sem pa potešil 🙂 Aja, na hitro sem skočil še po vrečko čipsa za desert 😉

Po večerji sem si za 5 dolarjev še privoščil vroč tuš in v trenutku so bili pozabljeni slabi trenutki predhodnih dni,..Zaspal sem kot dojenček.

3 DNI = 141 KM
3 DNI = 141 KM
Kooskia - Lowell
Kooskia – Lowell
Lowell - Lochsa Lodge
Lowell – Lochsa Lodge
Ni ravno vsakdanje prenocisce ;)
Ni ravno vsakdanje prenočišče 😉
Powell
Powell

Views All Time
1248
Views Today
1

mr.oliwer@gmail.com
SI56 0510 0703 5896 137

Sorodne objave

Vnesite iskalni pojem zgoraj in pritisnite ENTER za iskanje. Pritisnite ESC za preklic.

Nazaj na vrh