Lolo – Missoula

Dan se je pričel dokaj zgodaj, okoli pol sedmih, saj sem imel okoli osme ure dogovorjen intervju s POP TV. Klinc pa taka zvezda, če se moram pa tako zgodaj vstajat 😉 Je pa res, da se mi ni nikamor mudilo, saj je bilo pred mano samo 25 km, torej nekje 5 ur hoje. Na pot sem se odpravil okoli desete in v Missoul-o prispel že po dobrih štirih urah. Potem sem potreboval še skoraj dodatno uro, da sem se znasel v katero smer moram, da pridem na ACA (sedež kolesarskega združenja). Ko sem prispel tja, sem najprej poiskal tipa, ki sem mu lani nekje novembra poslal mail z nekaj vprašanji glede moje poti, sodeč po njegovem pogledu mislim, da me ni pričakoval oziroma ni verjel, da se bom dejansko lotil tega :). Zasul me je z vprašanji, jaz pa njega samo z enim: A imate podatek, če je kdo že prehodil to pot? Odvrnil mi je, da koliko je njim znano ne še. še dodatna motivacija zame, da izpeljem do konca!!

Ampak trenutno sem imel večji problem,..na Will-u je bila uničena zadrga in v primeru dežja bi imel vse stvari mokre, zato sem moral v mestu najti nekoga, ki mi lahko pomaga. Odšel sem do tekstilne trgovine, ki je bila v bližini ampak bi popravilo trajalo 14 dni, kar pa definitivno ni prišlo v poštev! Medtem, ko sem taval po mestu, ki je kar veliko in procent, da bi srečal nekoga, ki ga poznam je bil zelo mali, sem slučajno naletel na dva kolesarja iz Tasmanije, ki sta me nekaj dni nazaj prehitela. Vprašala sta me kje bom spal ampak še sam nisem imel odgovora, povedala sta mi, da sta preko Warmshowers našla tipa, ki ju je z veseljem sprejel in mi rekla naj mu pošljem sporočilo, da se bo sigurno našel prostor še zame. In res, to sem tudi storil, v roku slabih 5 minut sem že dobil odgovor, da sploh ni problema in naj pridem kadar želim. Super vsaj glede spanja mi ni bilo potrebno skrbeti. Ni mi preostalo drugega, kot pa da se napotim tja. Itak se mi je spet uspelo izgubiti ampak tudi slepa kura zrno najde,.. Ko sem prisel v pravo ulico, sem pred eno izmed hiš zagledal moškega, ki je zalival travo in se odločil da ga vprašam, kje je naslov ki ga isčem. Še dobro nisem odprl ust, že je zavpil: C”mon in. Po vozičku sodeč je vedel, da sem jaz njegov novi gost. Prisežem, še dobro nisem stopil na dvorišče, že je iz hiše prišel Tom in mi potisnil v roko ledeno mrzlo pivo. Bruce ( gostitelj ) mi je rekel naj se počutim kot doma. Najprej sem si privoščil zelo dolg tuš potem pa sem imel namen poiskat pralnico, ker so bile moje stvari že potrebne pranja ampak ko sem Bruca vprasal kje je najbližja pralnica, me je poslal kar v klet, kjer je imel poleg pralnega stroja, še sušilni, kot naročeno. Že po slabi uri sem se počutil tako domače, da sem se odločil, da naslednji dan ampak tokrat pa res posvetim samo počitku, prvi po 46-ih dneh. V hiši nas je bilo v tistem trenutku 9, torej gostitelj Bruce, njegovi trije siniovi jaz, Rob, Tom, še eden popotnik ampak o njem ne vem nič, ker sva se samo pozdravila in pa Nick, ki že nekaj časa živi v hiši, preživlja pa se z poučevanjem igranja na glasbene instrumente, torej puna kuca, kot bi rekli nasi južni sosedje Srbi 🙂 Ampak tu še ni konec zgodbe, čez kakšno uro so prispeli še, Alvaro, Alina in njun 5-letni sin Lucas, družina iz Španije, ki s pomočjo koles spoznava ZDA, na poti so že 6 tednov, do konca poti pa imajo še prav toliko, njihova pot pa se konča nekje v Kanadi, še eno izmed naključji pa je to, da sem jih par ur nazaj že spoznal na sedežu kolesarske organizacije 🙂 Alina je kot prava gospodinja pričela z pripravo večerje h kateri sem bil seveda povabljen, med tem časom pa mi je Alvaro predstavil njuno zgodbo, ko sta nekje 5 let nazaj, leto in pol preživela na cesti in s kolesi prepotovala domala celo Srednjo in Južno Ameriko in pa še del Azije. O takšnih temah se zelo rad pogovarjam, saj izvem marsikaj novega kar mi bo mogoce prišlo prav pri mojem naslednjem podvigu 😉

Med tem časom sta se v hišo vrnila tudi Tom in Rob in skupaj smo preživeli preostanek večera in se nasmejali do solz medsebojnim zgodbam, ki so do sedaj zaznamovale našo pot,…

Tom in Rob
Tom in Rob
Bruce-ova hisa, ki nas je sprejela, kar dvanajst!
Bruce-ova hiša, ki nas je sprejela, kar dvanajst!
Missoula
Missoula

 

 

Missoula

 

 

Views All Time
2337
Views Today
2

mr.oliwer@gmail.com
SI56 0510 0703 5896 137

Sorodne objave

Vnesite iskalni pojem zgoraj in pritisnite ENTER za iskanje. Pritisnite ESC za preklic.

Nazaj na vrh