Prvi intervju v ZDA

Glede na vremensko napoved je bil pred mano izredno vroč dan, in nažalost se vremenarji niso zmotili, tako kot ponavadi pri nas v SLO 😉 Po približno treh urah hoje sem že bil potreben počitka in na svoji desni strani sem zagledal park, ki je stal tik ob Snake River in se mi je zdel popoln kraj za oddih. Ko je prišel čas kosila, sej je kar naenkrat pripeljala Amy ( lastnica lokala, ki sem ga obiskal prejšnji dan ) in mi pripeljala kosilo za posladek pa še nekaj ledeno hladnih pločevink piva 🙂

Po kosilu je sledil počitek v senčnem delu parka. Zrak se je začel počasi ohlajati, zato sem se odločil za re-organizacijo svoje opreme, ki jo prevažam s sabo zadnjih 1000 km. Največji problem je, da imam vedno veš stvari v njem in ga je zato vedno težje potiskati, predvsem v klanec obenem pa mi zmanjkuje prostora,.. Na primer imam 4 kozarce marmelade, zdaj boste rekli, ja zakaj si jih pa kupil toliko nanekrat? Sej jih nisem, “moja” je samo ena, ostale tri pa so domače, ki sem jih dobil za popotnico, ker pač ko me kdo vprasa kaj npr. jem za zajtrk povem da marmelado, ker ni pomembno kakšne so temperature, marmelada vse prenese 😉

Ko mi je nekako uspelo narediti malo reda, sem se odpravil do sanitarij, da sem si natočil mrzlo vodo za na pot. Voda je pri meni prioriteta. Vedno poskusam imeti nekje med 10-12l na zalogi. Tam pa sem naletel na Del-a in kot je v navadi v ameriki sva se zapletla v pogovor, saj tu je navada, da se ljudje med seboj pozdravljajo čeprav se ne poznajo in sicer nekako takole: Hi, how you doing? In jaz seveda tak kot sem, nikoli ne recem samo Hi ampak še vedno kaj zraven in potem itak opazijo, da nisem “njihov” 🙂 Na hitro sva izmenjala par besed, on se je odpravil nazaj k reki, kjer kampira jaz pa nazaj v park.

Čez 10 minut se je vrnil z prijateljem ( Mike ) in me povabil naj se pridružim njima in njunima ženama pri večerji. In tako sem spet spoznal še 4 krasne ljudi!. Ravno smo se najedli in uživali v pogovoru, pa pride do nas tip in povpraša čigav je voziček, ki je parkiran pred avtodomom. Povem da je moj in potem se predstavi kot novinar lokalnega časopisa in me vpraša, če sem pripravljen narediti intervju za njihov časopis. Seveda sem privolil in tako sem doživel svoj prvi intervju v ZDA 🙂

Počasi se je že temnilo in prav stežka sem se odpravil naprej saj sem res užival v njihovi družbi. Ker sem bil v zaostanku z kilometri sem se odločil, da se z prihajajočim 13km klancem spopadem ponoči,..Oblekel sem odsevni jopič, se oborožil z naglavno svetilko in krenil proti vrhu. Dobra stvar hoje ponoči je, da ne vidiš vzpona pred sabo 😉 Slaba pa to, da je na cesti kar nekaj klopotač, ki pa jih v temi težko opaziš!

Nekaj čez polnoč mi je uspelo dobesedno prilezti na vrh. Nekje vmes me je imelo,da bi iz vozička vzel vse kozarce marmelade in jih pojedel, da bi zmanjšal težo 😉

Na srečo sem hitro našel dokaj primeren prostor za kampiranje in si za jutrišnji dan pustil spust v Cambridge,..

Robin, Helen, Mike in Dale :)
Robin, Helen, Mike in Dale 🙂
Zdaj vem zakaj je to Hells Canyon, ker je nenormalno vroce!!
Zdaj vem zakaj je to Hells Canyon, ker je nenormalno vroče!!
Snake River
Snake River

 

 

 

 

Nic kaj prijetno ni videt na zemljevidu ;)
Nič kaj prijetno ni videt na zemljevidu 😉
Woodhead Park
Woodhead Park
Nocni vzpon
Nočni vzpon

 

 

Views All Time
3819
Views Today
1

mr.oliwer@gmail.com
SI56 0510 0703 5896 137

Sorodne objave

Vnesite iskalni pojem zgoraj in pritisnite ENTER za iskanje. Pritisnite ESC za preklic.

Nazaj na vrh